Planinsko društvo
Maks Meško Ormož
|
|
Planinsko društvo Maks Meško Ormož |
| Odhod: | sobota, 21. marec 2020 [ 06:15] |
| Trajanje: |
1 dan
|
| Težavnost: |
   Lahka |
| Vodnik: | Marjan Kukovec |
| Razpis: | / |
|
BOČ 2020- ko cveti velikonočnica! CENA Š½EL.VOZOVNICE Cena povratne vozovnice na navedeni relaciji in navedenimi vlaki znaša za osebe do 12. leta starosti 6,38€ / osebo ( upoštevan 50% popust ), za skupino oseb nad 12 let starosti ( kot skupina se šteje 6 ali več oseb ) znaša 8,42€ / osebo ( upoštevan 30% popust za skupinsko potovanje oseb nad 12 let starosti ) CENA POVRATNE VOZOVNICE ZA STARŠ E = 8,42€ IN SE PLAČA PRED ODHODOM VLAKA (OTROCI DO 6 LET STAROSTI IMAJO BREZPLAČNO) CENA AVTOBUSNEGA PREVOZA OTROK, KI SO ČLANI PD POLJČANE-BOČ-POLJČANE = 7€ KI NISO ČLANI PD JE CENA 9€ STARŠ I OZIROMA SPREMLJEVALCI GREDO PEŠ , V PRIMERU DA SE PELJEJO PA JE CENA 9€,TAKO JE SKUPNA CENA VLAK +AVTOBUS 17,42€. Izlet je namenjen predšolskim otrokom iz vrtcev: Ormoža,Velike Nedelje,Podgorcev,Ivanjkovcev,Miklavža pri Ormožu in Koga. Na pot se odpravimo z vlakom. Z vlakom se pripeljemo do Poljčan, kjer se otroci zapeljejo z avtobusom do koče na Boču,ostali, ki lahko prehodijo to pot pa peš.Prav tako se otroci vračajo do Poljčan z avtobusom. C Vsa plačila so ob prijavi pri mentoricah oziroma vzgojiteljicah v vrtcu.Ostali člani oziroma pohodniki, ki se želijo udeležiti izleta se prijavijo v društvu na tel. 041 698 741(marjan) Otroci si bodo z vzgojitelji in starši ogledali rastišče cvetlice-velikonočnice, če pa bodo fizično pripravljeni pa se povzpnemo še na vrh Boča! Izhodišče: Zgornje Poljčane (360 m) Izhodišče Š irina/Dolžina: 46,2971°N / 15,5834°E Cilj: Boč (978 m) Ime poti: čez Babo Čas hoje: 1 h 45 min Zahtevnost: lahka označena pot Višinska razlika: 618 m Višinska razlika po poti: 618 m Zemljevid: Posavsko hribovje (Boč - Bohor) 1:50.000 Prijave pri mentorjih oziroma vzgojiteljih v vrtcih do 15.03.2020! OPOMBA V slučaju, da bo dolga zima, bo verjetnost prestavitve izleta za kake 14 dni!Prosimo za razumevanje!! Kosmata lepota velikonočnice Med slovenskimi pomladanskimi rastlinami gotovo izstopa velikonočnica (Pulsatilla grandis), predvsem zaradi velikih, razprostrtih svetlovijoličastih cvetov, ki so po zunanji strani gosto svilnato dlakavi ter se odpro v času, ko so travniki še čisto zimsko pusti. Dlakavost, ki daje rastlini poseben čar, je 'kožuh' za preživetje morebitnih jutranjih zmrzali. Glede na ime rastline bi pričakovali, da cveti okoli velike noči, vendar se odpro cvetovi navadno že bolj zgodaj, od konca februarja do sredine marca. Po botanični plati pravzaprav velikonočnica ni kaj tako zelo posebnega. Je značilna predstavnica suhih, stepskih travišč, v Sloveniji pa dosega zahodno mejo razširjenosti in velja pri nas za redko in ogroženo vrsto, saj je znana samo s treh nahajališč. V Orešju pri Ptuju je ni več. O njenem pojavljanju govorijo le zapisi v literaturi, možna rastišča pa so se že davno umaknila vinogradom, njivam in hišam. Najbolj znana je z Boča, štajerskega Triglava, kjer je več manjših, strogo omejenih nahajališč na planoti, kjer sta planinski dom in cerkvica sv. Miklavža. |
|
